K-O-P Plačila


 

Informacije iz spletne strani Programa za razvoj podeželja 2014 – 2020

 

Razvoj podeželja 2014–2020 | Kmetijstvo in razvoj podeželja

ec.europa.eu

Rural development 2014-2020

 

Opis podpore

 

Naziv aktivnosti: Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila

Cilj teh plačil je zmanjšati vplive kmetovanja na okolje.

Pričakuje se, ohranjanje krajine in biotsko raznovrstnost, prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam ter ustrezno gospodarjenje z vodami.

Pričakovani rezultati: Ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.

Ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. Plačila spodbujajo izvajanje kmetijskih praks, ki presegajo obvezne standarde, to je običajno kmetijsko prakso. To niso dohodkovna plačila, ampak plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. S temi plačili se kmeta »nagradi« kot skrbnika okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg pridelave hrane, ohranja naravo, varuje vode in tla, vzdržuje krajino, zagotavlja pa tudi izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.

 

OPERACIJA TRAJNO TRAVINJE II

Operacija »Trajno travinje II« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks. Namenjena je ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju emisij didušikovega oksida ter amonijaka. Za operacijo velja omejitev intenzivnosti gospodarjenja z največjo dovoljeno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino. Operacijo izvajajo kmetijska gospodarstva, ki nimajo travnikov velikosti nad 1 ha in se zato ne morejo vključiti v operacijo Trajno travinje I.

 

OPERACIJA POSEBNI TRAVIŠČNI HABITATI

Operacija »Posebni traviščni habitati« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks in se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, kjer se pojavljajo vrste in habitatni tipi, katerih stanje ohranjenosti je neposredno odvisno od izvajanja (ne)ustrezne kmetijske rabe. Namenjena je ohranjanju kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in travniških kvalifikacijskih vrst območij Natura 2000 (prosto živeče rastline, metulji, ptice ipd.) ter travnikov, ki so vrstno raznoliki in pestri.

 

OPERACIJA REJA DOMAČIH ŽIVALI NA OBMOČJU POJAVLJANJA VELIKIH ZVERI

Operacija »Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks. Namenjena je zagotavljanju sobivanja z velikimi zvermi (rjavim medvedoma in volkom) in ohranjanju ugodnega stanja njihovih populacij, kakor tudi kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000. Na veterinarski fakulteti za namene varovanja črede pred zvermi uporabljamo pašo živali v 170 cm visokih elektromrežah. Čez dan pa se živali pasejo ob stalni prisotnosti pastirja.

 

OPERACIJA REJA LOKALNIH PASEM, KI JIM GROZI PRENEHANJE REJE

Operacija »Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks in je namenjena ohranjanju lokalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, njihove genske raznovrstnosti in preprečevanju izgube biološkega materiala, prilagojenega določenemu okolju. Lokalne pasme domačih živali vključujejo avtohtone in tradicionalne pasme goveda, konjev, prašičev, ovc, koz in kokoši. Pri nas ISTRSKA PRAMENKA, ki se v Sloveniji gojijo že stoletja, sedaj pa jim zaradi nižje proizvodnje v primerjavi s tujerodnimi pasmami pada številčnost v rejah po Sloveniji in je to število že tako nizko, da je že skoraj onemogočeno razmnoževanje brez parjenja v sorodu. V Sloveniji je le še 700 ovac Istrske pramenke, od katerih jih na Veterinarski fakulteti redimo 450.

 

PLAČILA OMD – Območja z naravnimi omejitvami Cilj je ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, poseljenost podeželskih območij Slovenija ima velik del površin na območjih ki so za obdelovanje težavnejša in zato težko konkurirajo drugim, zato se kmetijstvo na teh območjih opušča, krajina se zarašča, izgublja se biotska pestrost rastlin in živali Z dodelitvijo teh sredstev pa se stimulira ljudi ,da ne zapuščajo podeželja in se pričakuje, da ohranjajo kulturno krajino ter trajnostna izrabljajo zemljišča. Tako se ljudje iz mestnih središč (Slovenije in drugih držav) ob prostem času še vedno lahko sprehodijo po pokošenih travnikih in nezaraščenih pašnikih polnih cvetic, ptic in drugih živali.