Splošni podatki

Faze projekta

V prvi fazi bomo svoje delo posvetili izboljšanju znanja, ozaveščenosti in mehanizmov spremljanja za zaščito biotske raznovrstnosti v Podonavski regiji (PR). V okviru tega specifičnega cilja bomo: (i.) vzpostavili projekt in pripravljalne dejavnosti za analizo okvira politik (vključno z razvojem skupnega metodološkega okvira in lokalno analizo celotnih sistemov za zaščito ptic plenilk); (ii.) ocenili trenutno stanje zaščite ptic plenilk v PR in vključili deležnike na lokalni ravni (vključno z obveščanjem lokalnih deležnikov o projektu, pripravo skupnega metodološkega poročila o zaščiti ptic roparic v PR, lokalnim poročilom o modelih preprečevanja in nadzora bolezni ter delavnicami za lokalne deležnike o pticah plenilkah); (iii.) ustvarili in upravljali digitalno platformo za izmenjavo znanja ter spremljanje, nadzor in preprečevanje bolezni znotraj populacije ptic plenilk v PR (vključno z vzpostavitvijo in delovanjem delovne skupine za razvoj digitalne platforme, načrtovanjem in vzpostavitvijo digitalne platforme, operacionalizacijo in upravljanjem platforme).

V drugi fazi bomo svoje delo posvetili krepitvi prispevka preventivnih modelov k odpornosti biotske raznovrstnosti. V okviru tega specifičnega cilja bomo: (i.) izvedli »Rešitev 1« - razvoj in strokovni pregled pilotnih aktivnosti, osredotočenih na učinkovitost cepljenja ptic plenilk v ujetništvu in učinkovitost postopkov v PR (vključno s pripravo lokalnih delavnic in pilotnih projektov, izvajanjem razvitih pilotnih projektov, spremljanjem in strokovnim pregledovanjem pilotnih projektov, razvitih v okviru »Rešitve 1«, ter sintezo lokalnega pilotnega poročila v okviru »Rešitve 1«); (ii.) izvedli »Rešitev 2« - razvoj in strokovni pregled pilotnih aktivnosti s poudarkom na oceni stanja modelov tveganja in preprečevanja bolezni ptic roparic na izbranih naravnih območjih v PR z inovativnimi ekološkimi modeli zatiranja vektorjev (vključno s pripravo lokalnih delavnic v okviru pilotnih projektov, izvajanjem pilotnih projektov, razvitih kot »Rešitev 2«, spremljanjem in strokovnim pregledovanjem pilotnih projektov, razvitih kot »Rešitev 2«, ter pripravo poročila o lokalnih pilotnih projektih v okviru »Rešitve 2«); (iii.) izvedli usposabljanje lokalnih deležnikov in projektnih partnerjev ter pripravili priporočila na podlagi poročil o »Rešitvah 1 in 2« (vključno z metodologijo za lokalna priporočila v podporo oblikovanju skupnega akcijskega načrta za boj proti boleznim, delavnico o mehanizmih preprečevanja in nadzora bolezni za lokalne akterje/pridružene strateške partnerje/deležnike, zbiranjem in analizo podatkov o razširjenosti nalezljivih in parazitarnih bolezni v populaciji ptic roparic, razvojem priporočil).

V tretji fazi bomo svoje delo posvetili skupnemu razvoju strateškega pristopa in spodbujanju transnacionalnega prenosa znanja znotraj PR. V okviru tega specifičnega cilja bomo: (i.) organizirali skupne dogodke za krepitev zmogljivosti za razvoj lokalnih akcijskih načrtov in prenos znanja znotraj ekosistema lokalnih deležnikov (vključno z razvojem metodološkega pristopa in zbiranjem podatkov, lokalnimi delavnicami za izmenjavo znanja ter razvojem in pripravo lokalnih akcijskih načrtov za ohranjanje in zaščito ptic roparic v PR); (ii.) pripravili skupno strategijo spremljanja, ohranjanja in nadzora populacij ptic roparic v PR (vključno z ustanovitvijo delovne skupine in razvojem metodologije, razvojem skupne strategije in akcijskega načrta za PR, spletnimi delavnicami za promocijo akcijskega načrta za PR); (iii.) razpravljali in uporabili raznolike metode za izboljšanje političnega okolja (vključno s poročilom o lokalnih delavnicah in priporočilih, razvitih v drugi in tretji fazi projekta, ter sektorskimi dialogi v vsaki partnerski državi projekta).

Vsebinski opis projekta

Podonavska regija (PR), tapiserija raznolikih pokrajin, služi kot svetišče za nešteto vrst ptic, zlasti veličastnih ptic plenilk. Ptice, ki živijo ob reki Donavi in njenih razgibanih pritokih, tukaj najdejo okolje, ki spodbuja njihov razcvet predvsem zaradi bogatih regijskih ekosistemov. 

Ogrožene plenilske vrste ptic imajo kot mezopredatorji nepogrešljivo vlogo v vrhu prehranske verige znotraj svojih ekosistemov. Izumrtje teh vrst bi privedlo do pomembnih ekoloških posledic, kar bi lahko povzročilo trofične kaskade, kjer odsotnost zgornjega plenilca vodi do prenaseljenosti vrst njihovega plena. Takšno neravnovesje lahko povzroči prekomerno pašo ali plenjenje na nižji trofični ravni, kar vodi do upada biotske raznovrstnosti in spremembe habitatnih struktur. Izzivi, ki so prisotni v PR in ki negativno vplivajo na ohranjanje ptic plenilk, se lahko delijo v dve kategoriji: prva obsega večje število groženj človeškega izvora, druga pa je povezana z grožnjami zaradi podnebnih sprememb. Tudi če oba izziva opazujemo ločeno, sta brez dvoma zelo prepletena in vplivata drug na drugega. Okoljske spremembe, razdrobljenost nadnacionalnih habitatov, krčenje gozdnih ekosistemov, namakalne prakse v kmetijstvu ter projekti za zmanjševanje podnebnih sprememb ne motijo samo bivalnih prostorov ptic plenilk, ampak vplivajo tudi na njihove migracijske poti, težje iskanje hrane ter mesta za razmnoževanje, prav tako pa povečujejo  dovzetnost ptic plenilk za viruse in druge patogene.

Prizadevanja za nadzor populacije komarjev so zelo pomembna, vendar pa imajo lahko tudi škodljive učinke na ne ciljne vrste, vključno s plenilskimi vrstami ptic. Uporaba pesticidov za odpravo komarjev lahko te ptice izpostavi škodljivim kemikalijam neposredno ali posredno skozi prehransko verigo. Šibke zmogljivosti upravljanja in neustrezno usklajevanje prizadevanj držav za nadzor populacije komarjev imajo lahko na ptice plenilke dodaten negativen vpliv. Prav tako pa na njih slabo vplivajo tudi omejeno spremljanje in preredke raziskave ter razdrobljene strategije ohranjanja, ki ne upoštevajo ali obsegajo široke narave plenilcev, vključno s težavam zaradi kužnih in parazitarnih bolezni ptic plenilk. Le-te so zaradi vseh naštetih dejavnikov še naprej zelo ranljive za izgubo življenjskega prostora in širjenje bolezni, zaradi česar se jasno izraža potreba po čezmejnih, nadnacionalnih pristopih za reševanje omenjenih vplivov.

Splošni cilj projekta je povečanje odpornosti in pomoč pri prilagajanju in zaščiti ptic plenilk proti podnebnim spremembam v PR. To nameravamo doseči z  razvojem in testiranjem usklajenih ukrepov znotraj nadnacionalnih ekoloških regij, ki bodo pomagali izboljšati negativne učinke nalezljivih in parazitarnih bolezni na biodiverziteto in zaščito ptic. Projekt Aviator k reševanju izzivov pristopa na dva načina: (i.) z združevanjem prizadevanj za oblikovanje in izvajanje posebnih ukrepov za reševanje novih groženj virusnih in parazitarnih bolezni ptic plenilk ter (ii.) s specifičnimi pilotnimi poskusi in testiranjem učinkovitosti novih ali spremenjenih rešitev za cepljenje dovzetnih ptic in zatiranje vektorjev bolezni. 
Dodaten cilj oziroma namen projektnih dejavnosti je tudi določitev možnih groženj in izzivov, ki vplivajo na populacije ptic plenilk, ter prizadevanja za ohranjanje ptic plenilk, kar bo ustvarilo standardni okvir za analizo in primerjavo modelov in njihovo učinkovitost znotraj PR. Modeli bodo vključevali ustrezne zainteresirane deležnike in vzpostavili sistema za spremljanje in izmenjavo informacij v PR.   
Projekt Aviator poudarja pomen integriranih strategij upravljanja, vključno z nadzorom komarjev, nadzorom zdravstvenega stanja prostoživečih živali, strateškim pristopom za njihovo ohranjanje in uporabo preventivnih modelov. Vsi ti obsežni pristopi so ključni za zaščito ogroženih ptic plenilk in njihovo nepogrešljivo vlogo pri ohranjanju različnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti.

Sestava projekte skupine

• Izr. prof. dr. Joško Račnik
• Dr. Brigita Slavec
• Doc. dr. Rebeka Lucijana Berčič
• Maruša Škrbec
• Nina Kočar
• Sabina Bolha
• Irena Bahč
• Katarina Modrijan
• Darja Krelj
• Sabina Boljte
• Tjaša Božnar