Skrb za ptice roparice v okviru projekta AVIATOR Interreg DRP0301048 na Veterinarski fakulteti

Na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL VF) v drugem obdobju projekta AVIATOR aktivno sodelujemo z nekaterimi ustanovami (Prirodoslovni Muzej Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo, Zatočišče za zaščitene vrste prostoživečih živali Golob d.o.o., ZOO Ljubljana in druge), ki v Sloveniji delujejo na področju varstva ptic roparic. Pridobivali smo podatke o njihovi številčnosti ter različnih zdravstvenih težavah, na podlagi česar pripravljamo lokalno analizo slovenskega sistema za zaščito ptic roparic ter skupno metodološko poročilo o varstvu ptic roparic v Podonavski regiji. Največ podatkov, zbranih v zadnjih desetih letih,  smo pridobili iz podatkovnih baz UL VF in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na UL VF podatke o prostoživečih pticah roparicah zbirata Klinika za ptice, male sesalce in plazilce, ki nudi veterinarsko oskrbo prostoživečim živalim, med njimi tudi vrstam ptic, ki so obravnavane v tem projektu, ter Nacionalni veterinarski inštitut, ki sprejema na različnih lokacijah najdene poginule živali in jih sistematično preiskuje za namene ugotavljanja kužnih bolezni. Prirodoslovni muzej Slovenije je podatke, zbrane v tem projektu, pridobil iz svoje muzejske zbirke poginulih živali, ki jih zbira iz različnih lokacij Slovenije za potrebe raziskav in/ali muzejske hrambe. 

Na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce tako kot v preteklosti tudi v drugem šestmesečju projekta AVIATOR aktivno oskrbujemo in pomagamo različnim vrstam prostoživečih ptic roparic, ki so utrpele zdravstvene težave (Poročila o delu s prostoživečimi živalmi). V laboratoriju za kužne bolezni perutnine ter ptic preiskovan material roparic testiramo na prisotnost različnih povzročiteljev bolezni, med katerimi je najpomembnejši virus aviarne influence. Med tem časom smo oskrbeli 38 prostoživečih ptic roparic: 22 kanj, 6 navadnih postovk, 2 veliki uharici, 2 lesni sovi, 1 kozačo in 1 skobca. V nadaljevanju opisujemo tri klinične primere roparic, ki smo jih oskrbeli pri nas.

Kozača (Strix uralensis) s poškodbo roževine gornjega kljuna zaradi naleta v vozeče vozilo.

Kozačo (543/25 PP) so najditelji opazili na prometni cesti pri Novem mestu. Omotična, s povešeno glavo in krili je sedela na cesti, imela je okrvavljen kljun. Lokalni veterinarji so jo oskrbeli, nato pa jo napotili k nam. Na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce smo ugotovili, da ima poškodovan zgornji kljun s počeno roževino ter oteklino okolnega tkiva. Sova je bila v času naše oskrbe  intenzivno zdravljena: blažili smo šok, bolečino, dehidracijo ter jo zaščitili pred okužbami. Izključili smo okužbo z virusom aviarne influence. Naslednji dan je bila premeščena v Zatočišče za prostoživeče živali na Muto v nadaljnjo rehabilitacijo. 

Lesna sova (Strix aluco) ima zaprto levo oko zaradi hude poškodbe glave, ki je nastala kot posledica naleta v vozeče vozilo.

Lesna sova (657/25 PP) je bila najdena v večernih urah na prometni cesti med Kočevjem in Štalcerji. Najditelji so opazili, da se je sova zaletela v vozeče vozilo, nato pa obležala na tleh. Imela je priprto eno oko. Po dveh dneh so jo pripeljali na našo Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce, kjer smo takoj začeli zdraviti akutno poškodbo glave, dehidracijo ter bolečino. Čim hitreje smo ji poskušali olajšati bolezenski stres. Izključili smo okužbo z virusom aviarne influence. Prve tri dni je hrano prejemala po sondi z asistiranim hranjenjem, četrti dan pa je že bila sposobna jesti sama. Ker se je sovino klinično nevrološko stanje iz dneva v dan izboljševalo, je bila peti dan izpuščena nazaj v naravo. Najditelji so jo na prostost izpustili v bližini kraja najdbe. 

Portret skobca (Accipiter nisus) med okrevanjem na kliniki.

Skobec (29/26 PP), ki ni mogel odleteti, je bil opažen v okolici Brega pri Borovnici. Najditelj ga je še isti dan pripeljal na Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce. Ob sprejemu smo opazili, da je ptica oslabljena in dehidrirana, v kljunski votlini je imela tudi belkaste obloge. Z brisom kljunske votline in golše ter pregledom iztrebka smo potrdili prisotnost jajčec glist (Capillaria spp.). Ker skobec zaradi bolezenskih sprememb in bolečine v kljunski votlini sam ni mogel jesti, smo ga asistirano hranili po sondi. Zdravljen je bil z antiparazitiki ter ostalo podporno terapijo. Izključili smo okužbo z virusom aviarne influence. Tretji dan je bil premeščen v Zatočišče za prostoživeče živali na Muti.