Vzorce sprejemamo na večih lokacij po vsej Sloveniji. Oglejte si kje vse.
Novo interdisciplinarno sodelovanje med družboslovci in veterinarji prinaša prelomne uvide v kakovost življenja oskrbovalcev starajočih se psov!
Interdisciplinarna raziskava Fakultete za družbene vede in Veterinarske fakultete UL razkriva, da je breme oskrbovalcev starajočih se psov pogosto podcenjeno ter primerljivo z izzivi, s katerimi se soočajo oskrbovalci oseb z demenco.
Raziskovalci s Fakultete za družbene vede in Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani so v ugledni reviji The Veterinary Journal objavili študijo “Večdimenzionalno oskrbovalno breme oskrbovalcev starajočih se psov” (The hidden cost of caring: Psychological burden among caregivers of dogs with cognitive dysfunction, cancer, and age-related decline). V raziskavi so primerjali obremenitve oskrbovalcev zdravih starajočih se psov, psov s kroničnimi onkološkimi boleznimi ter psov s starostnim kognitivnim upadom.
V presečni raziskavi, izvedeni med 516 oskrbovalci psov v Sloveniji (od katerih je 447 oskrbovalcev v celoti izpolnilo anketo in bilo vključenih v analizo), so ugotovili, da je oskrba psov s kognitivnim upadom bistveno bolj obremenjujoča kot oskrba zdravih starajočih se psov in v številnih pogledih tudi bolj zahtevna od skrbi za pse s kroničnimi onkološkimi boleznimi. Največje breme povzročajo nepredvidljivi simptomi kognitivnega upada, ki povečujejo časovno obremenitev oskrbovalcev, zlasti v gospodinjstvih z otroki ali več hišnimi živalmi.
Oskrbovalci psov s kognitivnim upadom pogosteje poročajo o čustveni stiski, občutku stigmatizacije ter finančnem pritisku, obenem pa imajo nižje zaupanje v lastne zmožnosti pri izvajanju pozitivnih oskrbovalnih nalog. Čeprav se odnosi z veterinarji med skupinami ne razlikujejo bistveno, analiza kaže, da nanje vplivajo starost, izobrazba in število hišnih živali.
Rezultati jasno poudarjajo, da je oskrba psov s kognitivnim upadom pogosto podcenjen in kompleksen izziv, ki je po zahtevnosti primerljiv z oskrbo oseb z demenco. Zato je v veterinarski praksi nujen razvoj bolj ciljno usmerjenih oblik podpore oskrbovalcem psov s kognitivnim upadom. Potrebno je razviti boljše strategije za pomoč oskrbovalcem, ki vključujejo izobraževanje, psihološko podporo in večje družbeno razumevanje za stiske, s katerimi se soočajo.
Avtorji raziskave so Darja Pavlin (Veterinarska fakulteta), Valentina Hlebec (Fakulteta za družbene vede), May Doušak (Fakulteta za družbene vede) in Maja Zakošek Pipan (Veterinarska fakulteta).
Za poglobljen vpogled v metodologijo in celotno analizo so podrobni rezultati raziskave dostopni v izvirnem znanstvenem članku:
Celoten članek je na voljo v reviji The Veterinary Journal: Pavlin, D., Hlebec, V., Doušak, M., & Zakošek Pipan, M. (2026). The hidden cost of caring: Psychological burden among caregivers of dogs with cognitive dysfunction, cancer, and age-related decline. The Veterinary Journal, 315, 106510. Dostopno preko: https://doi.org/10.1016/j.tvjl.2025.106510
Lokacija
Gerbičeva 60
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
Dežurni veterinar
Nujna veterinarska pomoč za pse in mačke in telefonska številka stalne pripravljenosti.
Knjižnica
Bogat izbor domače in tuje strokovne literature s področja veterinarske medicine in drugih ved.
Main navigation
-
Izobraževanje
- Informativni dan
- Zakaj postati veterinar?
- Magistrski študij
- Doktorski študij
- Pripravništvo
- Poletne šole
- Permanentno izobraževanje
- Strokovno izpopolnjevanje
- Mednarodna dejavnost
- Mednarodna dejavnost - Tuji študentje
- Po kreativni poti do znanja
- Tutorstvo
- Obštudijske dejavnosti
- Karierni centri UL
- Alumni
- Študentske organizacije in društva
- Kakovost študija
- Klinike
- Diagnostika
- Dobrobit
- NVI
- Raziskovanje
- O nas
- Hub