Zdravje živali, okolje in varna hrana

P4-0092

Zdravje živali, okolje in varna hrana

Povzetek

Zdravje ljudi in ohranjanje okolja sta med prednostnimi cilji EU. Pogoj za dosego teh ciljev je skrb za varno hrano in zdravje živali. Sodobna reja živali, spremembe v prehranjevalnih navadah in živilski industriji, podnebne spremembe, globalizacija in zahteve trga pogosto negativno vplivajo na zagotavljanje omenjenih dobrin. Vse to še stopnjujejo zaostrene gospodarske razmere v večjem delu Evrope. Oteženo je zatiranje endemskih bolezni, hkrati pa se pojavljajo bolezni, ki jih v preteklosti v Evropi nismo poznali. Naš raziskovalni program združuje med seboj povezane sklope Zdravje živali, Varna hrana in Okolje, ki sledijo konceptu “ŽIVALI IN LJUDJE = ENO ZDRAVJE”.

V sklopu Zdravje živali je naš namen preučevanje bolezni, ki se pojavljajo pri domačih in prostoživečih živalih. Dobro poznavanje povzročiteljev bolezni je izjemnega pomena, saj lahko le z znanjem pravilno ukrepamo in tako blažimo gospodarsko škodo ter preprečujemo prenos povzročiteljev bolezni z živali na ljudi. Povzročitelji bolezni razvijajo nove načine širjenja in preživetja, zato je razvijanje novih diagnostičnih metod ključnega pomena za učinkovit nadzor nad njimi. Cilj raziskav je uvajanje novih, hitrih, celovitih pristopov in širjenje uporabnosti že uvedenih sodobnih molekularno-epidemioloških metod za ugotavljanje novih in nevarnih povzročiteljev bolezni ter raziskave njihove patogeneze z namenom zagotavljanja zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, smotrne uporabe zdravil in zmanjšanja gospodarskih škod.

Sklop Zdravje živali s preiskavami različnih onesnaževal v okolju in toksinov v hrani, krmi ter živalskih tkivih nadgrajujeta sklopa Varna hrana in Okolje. Osnovni cilj s stališča zagotavljanja varne hrane in krme je zmanjšanje vsebnosti onesnaževal, ostankov veterinarskih zdravil in mikroorganizmov, ki lahko zaidejo v hrano/krmo v vseh fazah proizvodnje in imajo lahko negativne posledice za zdravje ljudi in živali. Da bi bolje spoznali vlogo mikotoksinov v prehranjevalni verigi ljudi in živali ter možnosti uporabe v medicinske in farmacevtske namene, nameravamo natančneje preučiti mehanizme njihovega delovanja. V zadnjih letih se povečuje obseg prijavljenih virusnih obolenj ljudi, zato bomo iskali povezave z živili kot možnim virom okužbe ter z rejnimi in ljubiteljskimi živalmi, ki lahko predstavljajo primarni izvor povzročiteljev.

V sklopu Okolje želimo preučiti nekatere vplive okolja na zdravje, dobrobit in proizvodnost živali. V bioloških matriksih bomo ugotavljali obremenjenost z različnimi toksini in njihovimi metaboliti, zdravili ter drugimi onesnaževali. Ovrednotili bomo izločanje zdravil iz organizma in koncentracije v okolju, ocenili vpliv kompostiranja na njihovo razgradnjo ter tveganje za okolje. Ugotavljali bomo okoljske in druge dejavnike tveganja za razvoj novotvorb. Za doseganje trajnostnega razvoja podeželja bomo del raziskav posvetili tudi preučevanju pašnih pogojev. Pojasnili bomo genetsko strukturo in genetsko karakterizacijo avtohtonih slovenskih pasem, ki je rezultat interakcij genotip-okolje.

Pomen

Z razvojem novih metod za detekcijo in karakterizacijo povzročiteljev bolezni bomo pomembno prispevali k izboljšanju oziroma standardizaciji diagnostičnih postopkov, kar je pomembno za izboljšanje in nenazadnje primerljivost rezultatov na mednarodni ravni. Rezultati lahko privedejo do velikih sprememb v odnosu do okužb živali s temi mikrobi in do sprememb smernic za varovanje zdravja ljudi.

Z uspešno zaključenim programom bo Slovenija med prvimi državami, ki bodo imele celovit pregled nad pojavnostjo in značilnostmi sevov nekaterih patogenov pri rejnih živalih in ljudeh. Podatki o značilnostih teh sevov bodo pomembni z vidika vzpostavitve mednarodnih baz podatkov, na podlagi katerih se oblikujejo strategije spremljanja in raziskovanja izbruhov okužb s povzročitelji zoonoz pri ljudeh. Delo na projektu bo tako prispevalo k mednarodni izmenjavi znanja in promociji slovenske znanosti.

Na področju varne hrane bodo prispevek k znanosti predstavljali razvoj novih in optimizacija obstoječih analiznih metod za določanje mikroorganizmov, škodljivih snovi in ostankov veterinarskih zdravil v krmi, živalih, živilih živalskega izvora in okolju. Podatki o pojavljanju mikroorganizmov in ostalih škodljivih snovi v omenjenih vzorcih na področju Slovenije ter njihov učinek na zdravje živali bodo pomembno vplivali na razumevanje trenutnega stanja in načrtovanje nadaljnjih raziskav. Z rezultati fizioloških, farmakoloških in toksikoloških in-vitro poskusov z nekaterimi od teh snovi na izoliranih preparatih laboratorijskih živali bomo prispevali k poznavanju mehanizmov njihovega delovanja, učinkov in vloge pri zdravju živali.

Na področju okolja bomo z raziskavo vplivov okoljskih dejavnikov na nastanek in razvoj bolezni, predvsem novotvorb, pri različnih, tudi ogroženih, živalskih vrstah prispevali nove ugotovitve glede poznavanja etiologije bolezenskih procesov. Z izdelavo ocene tveganja bomo izpostavili dejavnike, ki predstavljajo tveganje za nastanek in razvoj bolezni, in predlagali najboljše rešitve za njihovo preprečevanje. Poznavanje izpostavljenosti ljudi, živali in okolja preučevanim okoljskim onesnažilom (bisfenol A) ter njihove toksičnosti, bo znanstveni prispevek k razumevanju in oceni tveganja za zdravje, za kar si že leta prizadeva tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v okviru znanstvenega sveta Agencije za snovi v stiku z živili, encimi, arome in pomožna tehnološka sredstva (CEF). Raziskave mehanizmov in učinkov razgradnje škodljivih snovi iz biološke verige bodo prispevale k optimalnemu in varnemu odstranjevanju teh snovi iz okolja.

S proučevanjem genotipov avtohtonih pasem, ki so prilagojene na specifično okolje, bomo s pomočjo novih znanstvenih pristopov, predvsem genomike pojasnili genetsko strukturo in genetsko karakterizacijo, ki je rezultat interakcij genotip-okolje. Biotska pestrost pri rejnih živalih in v okolju, kjer le-te dobivajo hrano, je pomemben vidik tako za zdravje živali kot tudi za kakovost živinorejskih produktov, ki so namenjeni humani prehrani.

Več o rezultatih programske skupine si lahko preberete na Sicrisu.

Nosilci

zn. svet. dr. Matjaž Ocepek, vodja programske skupine

prof. dr. Olga Zorman Rojs, namestnica

viš. zn. sod. dr. Mateja Pate, namestnica

viš. zn. sod. dr. Ivan Toplak, vodja področja zdravje živali

viš. zn. sod. dr. Tavčar- Kalcher Gabrijela, vodja področja varna hrana

zn. svet. dr. Vesna Cerkvenik Flajs, vodja področja okolje