O nas

Na zgornji fotografiji je idejna podoba novih prostorov Veterinarske fakultete. Več o projektu na naslednji povezavi.

Predano in odgovorno ustvarjamo nove generacije doktoric in doktorjev veterinarske medicine, pripravljene na prihajajoče izzive, razvijamo nove metode prepoznavanja bolezni in zdravljenja ter z vsestranskimi storitvami zagotavljamo dobrobit živali, zdravje živali in ljudi, varno hrano in okolje.

Želimo biti ena izmed najuglednejših, uveljavljenih in mednarodno prepoznavnih veterinarskih ustanov v Evropi, znana zaradi znanja, usposobljenosti in etičnih standardov veterinarjev, ki jih izobražujemo, ter predanega pedagoškega, raziskovalnega in strokovnega osebja.

S svojim delovanjem v nacionalni veterinarski mreži želimo dejavno prispevati k družbenemu razvoju, dobrobiti živali, zagotavljanju koncepta enega zdravja in skrbi za prepoznavnost veterinarske stroke ter poklica v družbi. 
 

1. Akreditacija EAEVE
2. Akreditacija na področju preskušanja (SIST EN ISI/IEC 17025)
3. Pridobivanje mednarodnih raziskovalnih projektov
4. Vključitev v mednarodne infrastrukturne projekte
5. Objave raziskovalnih izsledkov v vrhunskih mednarodnih revijah 
6. Povečanje internacionalizacije dodiplomskega in podiplomskega študija
7. Vključevanje uspešnih tujih raziskovalcev in pedagogov v delo fakultete
8. Biti inštitucija, ki postavlja standarde dobrobiti in kodeks etike ravnanja z živalmi
9. Nadaljevati vrhunsko laboratorijsko diagnostično in analizno dejavnost v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) in ohranjati visoke standarde pri zagotavljanju koncepta enega zdravja
10. Stalno izpopolnjevanje zaposlenih za zagotavljanje kakovostnega dela na vseh področjih delovanja 
11. Izgradnja nove fakultete 
12. Povezovanje fakultete z ostalimi svetovno priznanimi inštitucijami 

1. Spoštljiv, etičen in visoko strokoven prenos znanja naslednjim generacijam
2. Zagotavljanje zdravja živali in posledično ljudi
3. Zagotavljanje varne hrane in varstva potrošnikov z izvajanjem vrhunskih laboratorijskih storitev in svetovanja 
4. Zagotavljanje dobrobiti in etičnega ravnanja z živalmi
5. Zagotavljanje odprtega in spoštljivega delovnega okolja za vse zaposlene
6. Spoštovanje in spodbujanje kreativnosti, strokovnosti in samostojnosti zaposlenih ter študentov 
7. Etično in odgovorno izvajanje raziskav

Sodobna veterinarska medicina se je pričela razvijati z ustanovitvijo prvih živinozdravniških šol v 18. stoletju. Prvi dve šoli sta bili ustanovljeni v Franciji, leta 1762 v Lyonu in leta 1765 v Alfortu, tretja veterinarska šola, ki je pomembno vplivala na razvoj veterinarske stroke pri nas, je bila ustanovljena 1765 na Dunaju. Na tej ustanovi so se šolali civilni in vojaški živinozdravniki, delujoči na ozemlju današnje Slovenije. Leta 1795 je bila ustanovljena Veterinarska stolica na Mediko-kirurškem zavodu liceja v Ljubljani, v letu 1850 pa je pričela delovati živinozdravniško-podkovska šola v Ljubljani na Poljanah. Najpomembnejši ustvarjalec šole je bil dr. Janez Bleiweiss, ki je deloval na različnih področjih, zaradi svojega političnega delovanja in zavzemanja za slovenstvo, v 19. stoletju poznan kot oče naroda.

Po prvi svetovni vojni je bil v Ljubljani leta 1926 ustanovljen Državni bakteriološki zavod, po drugi pa leta 1946 Veterinarski znanstveni zavod Slovenije. Oba sta pomembna predhodnika današnje Veterinarske fakultete. Ta je bila ustanovljena z odlokom vlade 12. junija 1953, kot Veterinarski oddelek Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. Leta 1979 se je združil Veterinarski znanstveni zavoda Slovenije z Veterinarskim oddelkom. Zakon o ustanovitvi Veterinarske fakultete je omogočil, da je s 1. januarjem 1990 Veterinarska fakulteta pričela s svojim delovanjem kot visokošolska organizacija. Nadalje je bila z Odlokom o preoblikovanju (Ur. l. RS št. 82/1994) opredeljena kot članica Univerze v Ljubljani.

Leta 2001 je Zakon o veterinarstvu določil, da se Veterinarski zavod Slovenije priključi Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki mora oblikovati notranjo organizacijsko enoto – Nacionalni veterinarski inštitut. Takšna oblika organiziranosti bistveno pripomore k večji kvaliteti pedagoškega dela, poleg tega pa se racionalno in učinkovito povezujejo najzahtevnejše dejavnosti male stroke v mali državi, kar nam priznavajo tudi ugledni veterinarski strokovnjaki po svetu.

Glavne dejavnosti Veterinarske fakultete so organizacija in izvajanje:

• programov za pridobivanje univerzitetne izobrazbe v veterinarstvu,
• znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela na področju veterinarstva,
• dejavnosti Nacionalnega veterinarskega inštituta (po določilih 45. in 51. člena Zakona o veterinarstvu),
• drugih operativnih in razvojnih dejavnosti za nemoteno izvajanje izobraževalnega dela (po določilih 6. točke 52. člena Zakona o veterinarstvu),
• programov podiplomskega izobraževanja: doktorata znanosti in študijskih programov za izpopolnjevanje ter drugih neformalnih podiplomskih programov s področja veterinarstva.