Zgodovina Veterinarske fakultete UL


Zgodovina Veterinarske fakultete univerze v Ljubljani

 

Sodobna veterinarska medicina se je pričela razvijati z ustanovitvijo prvih živinozdravniških šol, v 18. stoletju kot ukrep vlad z namenom vzgoje kadrov za zatiranje katastrofalnih živalskih kužnih bolezni. Te so se tedaj skoraj neomejeno širile po Evropi in svetu, ter zaradi množičnih poginov živine ogrožale živinski fond in državna gospodarstva. Nekatere kužne bolezni so ogrožale tudi zdravje ljudi. Prvi dve šoli sta bili ustanovljeni v Franciji, leta 1762 v Lyonu in leta 1765 v Alfortu. Tretja veterinarska šola, ki je pomembno vplivala na razvoj veterinarske stroke pri nas, je bila ustanovljena 1765 na Dunaju. Na tej ustanovi so se šolali civilni in vojaški živinozdravniki, delujoči na ozemlju današnje Slovenije, do razpada Avstro-ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne. Leta 1795 je bila ustanovljena Veterinarska katedra na Mediko-kirurškem zavodu liceja v Ljubljani, v letu 1850 pa je pričela delovati živinozdravniško-podkovska šola v Ljubljani na Poljanah. Največje zasluge za ustanovitev te šole je imel dr. Janez Bleiweiss, ki je deloval na različnih področjih, zaradi svojega političnega delovanja in zavzemanja za slovenstvo, v 19. stoletju poznan kot oče naroda. Poznan sodelavec na tej šoli je bil tudi dr. Simon Strupi, k pa je kasneje odšel na novo delovno mesto v Prago.

Neposredno po prvi svetovni vojni so Slovenci študirali veterinarsko medicino v Lvovu, na veterinarski visoki šoli v Brnu ali veterinarski fakulteti v Zagrebu, ki je bila ustanovljena leta 1919. Na tej ustanovi se je šolala večina slovenskih veterinarjev do pričetka delovanja predhodnice veterinarske fakultete v Ljubljani. Leta 1926 je bil v Ljubljani ustanovljen Državni bakteriološki zavod, po drugi svetovni vojni pa leta 1946 Veterinarski znanstveni zavod Slovenije. Oba sta pomembna predhodnika današnje Veterinarske fakultete.

Ta je bila ustanovljena z odlokom vlade 12. julija 1953, kot Veterinarski oddelek Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. V šolskem letu 1956/57 se je vpisalo prvih 35 študentov, med katerimi so najboljši diplomirali leta 1961. Leta 1979 se je združil Veterinarski znanstveni zavod Slovenije z Veterinarskim oddelkom. Zakon o ustanovitvi Veterinarske fakultete je omogočil, da je s 1. januarjem 1990 Veterinarska fakulteta postala samostojna članica Univerze v Ljubljani.

Leta 1998 je ekspertna komisija Evropske zveze inštitucij za veterinarsko izobraževanje (European Association of Establishments for Veterinary Education, EAEVE) na Veterinarski fakulteti opravila pregled študijskega programa. Komisija je potrdila, da so študijski program in pogoji študija usklajeni s standardi EAEVE in tako primerljivi s programi fakultet Evropske unije. S tem je naša fakulteta pridobila enakopraven položaj z drugimi veterinarskimi fakultetami Evrope, kar nam je olajšalo tudi priznavanje diplome in možnost zaposlitve v tujini.

Leta 2001 je Zakon o veterinarstvu določil, da se Veterinarski zavod Slovenije priključi Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki mora oblikovati notranjo organizacijsko enoto – Nacionalni veterinarski inštitut. Takšna oblika organiziranosti bistveno pripomore k večji kvaliteti pedagoškega dela, poleg tega pa se racionalno in učinkovito povezujejo najzahtevnejše dejavnosti male stroke v mali državi, kar nam priznavajo tudi ugledni veterinarski strokovnjaki po svetu.

Glavne dejavnosti Veterinarske fakultete so organizacija in izvajanje:

  • programov za pridobivanje univerzitetne izobrazbe v veterinarstvu,
  • znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela na področju veterinarstva,
  • dejavnosti Nacionalnega veterinarskega inštituta (po določilih 45. in 51. člena Zakona o veterinarstvu),
  • drugih operativnih in razvojnih dejavnosti za nemoteno izvajanje izobraževalnega dela (po določilih 6. točke 52. člena Zakona o veterinarstvu),
  • programov podiplomskega izobraževanja specializacije, magisterija in doktorata znanosti, študijskih programov za izpopolnjevanje in drugih neformalnih podiplomskih programov s področja veterinarstva.

V 53 letih delovanja fakultete (1956-2008) je vpisalo študij veterinarske medicine 3328 študentov (1908 fantov in 1420 deklet). Do konca leta 2008 je dodiplomski študij končalo 1665 diplomantov, od tega 973 deklet in 692 fantov. Na podiplomskem študiju je opravilo magisterij in specializacijo 358, doktorat pa 138 podiplomskih študentov.