Patologija, histologija in TSE


  • Sprejem vzorcev za patologijo:

    • od ponedeljka do petka:  od 7:00 do 15:00
    • sobota, nedelja in prazniki: dežurna služba NVI za sum kužne bolezni – se prijavi na številko 112, izjeme po dogovoru

     

    Sprejem vzorcev za preiskavo na BSE in TSE s hitrimi postmortalnimi testi (LPTSE NVI):

    • od ponedeljka do petka:  od 7:00 do 15:00 v Laboratoriju za TSE, od 15:00 do 18:00 v Sprejemnici NVI, oboje Gerbičeva 60, Ljubljana
    • za druge preiskave na BSE in TSE od 7:00 do 15:00 na IPSUV (za LPTSE NVI), izjeme po dogovoru

  • Pošiljajnje vzorcev v patohistološko preiskavo

    Fiksacija vzorca

    Vzorec, ki ga nameravamo fiksirati, moramo takoj po odvzemu dati v 10 % puferiran formalin. Če je po odvzemu potrebno označevanje robov s tušem, moramo vzorec postaviti v fiksativ najpozneje 30 minut po odvzemu, da preprečimo ali zmanjšamo nastanek artefaktov.

    Vzorca za patohistološko preiskavo pred fiksacijo ne smemo zmrzovati, saj bi zamrznitev povzročila nastanek velikih kristalov in hude artefakte.

    10 % PUFERIRAN FORMALIN

    100 ml 40 % formaldehida

    900 ml destilirane vode

    4 g natrijevega dihidrogenfosfata (NaH2PO4 x 2H2O)

    6,5 g dinatrijevega hidrogenfosfata (Na2HPO4)

    Embalaža

    Optimalno razmerje med volumnom vzorca in količino fiksativa je približno 1: 10, zato moramo za fiksacijo vzorca uporabiti primerno veliko plastično posodo z dovolj široko odprtino, skozi katero lahko vzorce tkiva, ki med fiksacijo otrdijo, brez težav izvlečemo. Pokrov posode mora dobro tesniti da prepreči iztekanje fiksativa in izsušitev vzorca.

    Označevanje vzorca

    Posodo z vzorcem (ne pokrov) moramo čitljivo in z vodoodpornim pisalom označiti s podatkom o živali in/ali lastniku ali nanjo prilepimo nalepko s temi podatki. Pred pošiljanjem posodo ovijemo z vpojnim materialom (npr. papirnato brisačo) in damo v nepropustno plastično vrečko zato, da preprečimo morebitno iztekanje fiksativa med transportom.

    Če v preiskavo pošiljamo več vzorcev iste živali (z različnih mest, ali različne spremembe v istem organu), jih je najbolje ločiti v več posod, ali jih označiti na drug ustrezen način, na primer s šivi ali tušem.

    Ravnanje z različno velikimi vzorci:

    Vzorec, namenjen za patohistološko preiskavo, mora biti dovolj velik. Tkivo se med fiksacijo in vklopom v parafin skrči in lahko se zgodi, da (pre)majhni vzorci niso primerni za preiskavo in postavitev diagnoze. Običajno velja, da je vzorec, ki je manjši od 1 mm3, neprimeren za patohistološko preiskavo.

    Majhni vzorci

    Majhne vzorce, ki merijo od 1 od 3 mm3, pred fiksacijo je najbolje dati v posebno majhno vrečko. V majhnih vzorcih je pogosto zelo težko najti področje brez artefaktov, zato je priporočljivo, da v preiskavo, če so vzorci zelo majhni, pošljete več vzorcev iste patološke spremembe.

    Ekcizijske biopsije

    Ekscizijske biopsije je – če je le mogoče – potrebno poslati v celoti. V vzorce, s premeromvečjim od 1 do 2 cm, je najbolje zarezati zato, da fiksativ lahko prodre do sredine vzorca. Glede na velikost vzorca naredimo enega ali več paralelnih rezov z medsebojnim razmikom približno 1 cm. Spodnji del vzorca mora ostati intakten, vanj ne smemo zarezovati.

    Zelo veliki vzorci

    Če je vzorec zelo velik (npr. amputirana okončina, vranica), lahko:

    – odvzamemo reprezentativne rezine iz sredine in periferije patološke spremembe, vključno z mejo med spremembo in okoliškim tkivom, in z vseh delov z različnimi barvami in teksturami ter jih fiksiramo. Vzorce iz različnih delov damo v več posodic, ki jih ustrezno označimo, v spremnemu dopisu pa obvezno priložimo fotografijo ali skico vzorca, na kateri so označena mesta, kjer so bile rezine odvzete,

    – vzorec pošljemo v preiskavo tako, da celega, svežega (nefiksiranega) in ohlajenega obložimo z vrečkami ledu ali drugim hladilnim materialom. Vzorcev za patohistološko preiskavo ne smemo zamrzovati ali jih transportirati na suhem ledu,

    – vzorec lahko najprej predhodno fiksiramo 48 do 72 ur, nato pa ga ohlajenega, v dveh nepropustnih vrečkah, nefiksiranega pošljemo v preiskavo. V vzorec, ki ga fiksiramo, naredimo paralelne reze z razdaljo približno 1 cm, tako da ostane dno vzorca intaktno.

    Označevanje kirurških robov

    Kirurške robove lahko označimo s tušem in/ali šivi.

    Za označevanje kirurških robov s tušem veljajo naslednja pravila:

    • najbolj priporočljivo je, da robove označi klinik pred fiksacijo zato, ker jih najlažje razpozna. Robove lahko označimo tudi po fiksaciji, vendar se zaradi te pojavijo artefakti, kot so skrčenje ali sprememba oblike vzorca, kar ima lahko za posledico spremembe tudi na kirurških robovih,

    • označevanje je treba izvesti s posebnim kirurškim tušem ali vodoodpornim tušem zato, da se označba ohrani med celim postopkom obdelave v laboratoriju,

    • pred označevanjem damo tkivo na vpojen material in ga rahlo popivnamo in posušimo,

    • za nanašanje tuša uporabimo vatirano paličico ali priloženi aplikator, ne smemo pa potopiti v tuš celega vzorca,

    • označevanje je potrebno izvesti čimprej po odvzemu,

    • preden samo vzorec z označenimi robovi fiksirali, se mora tuš popolnoma posušiti, kar traja približno 5 do 10 minut, sicer se lahko tuš izpere,

    • večji vzorci, v katere moramo pred fiksacijo narediti reze, morajo biti pred zarezovanjem suhi zato, da tuš ne prodre v rezne ploskve,

    • kirurški tuši so na voljo v različnih barvah, najbolje pa je uporabiti črnega, rumenega ali zelenega. Modra in rdeča barva sta manj zaželeni, ker sta v rezinah, obarvanih s hematoksilinom in eozinom, manj kontrastni in težje opazni.

    Pomembno je, da vsako oznako na vzorcu vedno označimo tudi v spremnem dopisu.

    Pošiljanje vzorcev v citološko preiskavo

    V citološko preiskavo lahko pošljete že pripravljene razmaze ali vzorce tekočin.

    V preiskavo pošljite 2 do 5 nefiksiranih razmazov, posušenih na zraku. Razmazi morajo biti med transportom do laboratorija zapakirani tako, da ne pridejo v stik s hlapi formalina in de se med zdrobijo.

    Pri pošiljanju vzorcev tekočin, je najbolj ustrezno, da že pred pošiljanjem pripravite sveže razmaze (direktne in če je mogoče tudi koncentrirane). Tekočino pošljite v epruveti z dodatkom EDTA. Vzorcev tekočine za citopatološko preiskavo ne smemo zamrzovati ali jih transportirati tako, da bi bili v direktnem stiku z zamrznjenimi hladilnimi vložki.

    Spremni dopis

    Vzorec za patohistološko in citološko preiskavo mora spremljati spremni dopis, v katerem so naslednji podatki:

    • identifikacija živali (živalska vrsta, pasma, spol, starost),

    • anamneza v preiskavo poslane patološke spremembe (opis patološke spremembe, kdaj so jo opazili, hitrost rasti…),

    Natančen opis patološke spremembe vključuje naslednje podatke (8):

    • lokacijo (organ in anatomski del organa),

    • število sprememb,

    • velikost spremembe (v milimetrih ali centimetrih),

    • obliko spremembe (okrogla, klinasta, romboidna…),

    • površino spremembe (barva, gladkost, izbočenost ali vbočenost – glede na površino okoliškega tkiva),

    • konzistenco spremembe in

    • omejenost od okoliškega tkiva (dobra ali slaba omejenost).

    • tip patološke spremembe (npr. nova lezija, ponovitev po nepopolni eksciziji, ekscizijska biopsija po predhodni incizijski biopsiji, lokalna ponovitev),

    • klinične znake, ki so (mogoče) povezani s patološko spremembo,

    • splošno anamnezo,

    • anamnezo glede zdravljenja – lokalnega in sistemskega, trenutno zdravljenje in prejšnja zdravljenja (npr. kortikosteroidi, kemoterapija…),

    • rezultate drugih laboratorijskih preiskav– citološka, rentgenska, ultrazvočna preiskava…,

    • delovno diagnozo in/ ali seznam diferencialnih diagnoz.

    Na spremnem dopisu morajo biti navedeni tudi podatki o:

    • času odvzema vzorca,

    • ali je biopsija ekcizijska (in je potrebna ocena robov) ali incizijska, in o

    • vseh iatrogenih tkivnih oznakah (npr. tuš, šivi …).

    Spremnemu dopisu se lahko priloži fotografija patološke spremembe ali se fotografija pošlje na e-mail inštituta:

    Spremni dopis moramo dati v posebno plastično vrečko, ki jo od vzorca ločimo zato, da je zaščiten, če se formalin razlije.

    Obrazec za patohistologijo

  • Patomorfološko diagnostiko (ugotavljanje vzroka pogina in druge preiskave) opravljamo na naslednjih lokacijah VF:

    • Inštitut za patologijo, sodno in upravno veterinarstvo, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana; tel: 01 47 79 155, faks: 01 28 34 091
    • Laboratorij za patologijo in TSE (za dejavnost Nacionalnega veterinarskega inštituta – LPTSE NVI), Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana;

    tel: 01 47 79 155, faks: 01 28 34 091

    • NVI, Enota Ljubljana, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana; tel: 01 47 79 151 ali 01 47 79 828; faks 01 28 34 091
    • NVI, Enota Maribor Ptuj, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj; tel: 02 74 93 670; faks: 02 74 93 679
    • NVI, Enota Nova Gorica, Pri Hrastu 18, 5000 Nova Gorica; tel: 05 33 83 700; faks: 05 33 83 707
    • NVI, Enota Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje; tel: 03 54 19 336; faks: 03 54 19 453
    • NVI, Enota Murska Sobota, Noršinska cesta 35, 9000 Murska Sobota; tel: 02 52 11 991; faks: 02 52 41 559
    • Inštitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana ( za divjad); tel: 01, 47 79 196; faks: 01 28 32 243
    • Inštitut za zdravstveno varstvo perutnine, Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana (za perutnino); tel. 01 47 79 245; faks: 01 47 79 339

  • Strokovna dejavnost, ki se izvaja na Inštitutu za patologijo, sodno in upravno veterinarstvo (IPSUV) obsega:

    • patoanatomsko diagnostiko (raztelesbe domačih, divjih, eksotičnih in laboratorijskih živali ter patoanatomski pregledi organov ali delov trupel);
    • patohistološke preiskave (izdelava parafinskih blokov, izdelava parafinskih in zamrznjenih tkivnih rezin, barvanje z vsemi običajnimi barvilnimi metodami, npr. hematoksilin in eozin, PAS, toluidin, barvanja za dokaz lipidov, železa, bakra, barvanje po Gramu ter druge barvilne ter histokemične metode, ki se uporabljajo v patohistologiji);
    • imunohistokemične preiskave na parafinskih in zamrznjenih tkivnih rezinah (npr. osnovni imunohistokemični označevalci za določanje izvora celic, tumorski označevalci, proliferacijski markerji, prioni, nekateri bakterijski in virusni povzročitelji kužnih bolezni itd.);
    • citopatološko diagnostiko (diagnostično citopatologijo) (barvanje in pregled citoloških vzorcev – razmazov telesnih tekočin in bioptov tkiv);
    • sekundarne preiskave in mnenja na že izdelanih tkivnih rezinah in celičnih razmazih;
    • morfometrijo (analizo slike) na nivoju svetlobne mikroskopije ali konfokalnega mikroskopa – v raziskovalne namene;
    • drugo diagnostično, razvojno, raziskovalno in strokovno delo za potrebe zunanjih naročnikov.

     

    Strokovna dejavnost Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki jo opravljamo v Laboratoriju za patologijo in TSE (LPTSE NVI) obsega:

    • patomorfološke (patoanatomske, patohistološke) in nekatere histokemične in imunohistokemične diagnostične preiskave za ugotavljanje živalskih kužnih bolezni ter drugih bolezni živali;
    • patomorfološke in druge diagnostične preiskave možganov živali s kliničnimi nevrološkimi simptomi;
    • vzorčenje podaljšane hrbtenjače za hitre teste za diagnostiko prenosljivih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih, npr. za ugotavljanje BSE, praskavca, CWD, FSE;
    • hitre postmortalne preiskave na prenosljive spongiformne encefalopatije (TSE) pri govedu, drobnici in drugih živalskih vrstah s hitrimi postmortalnimi testi – metode HerdChek BSE-Scrapie Antigen (Idexx) (SOP 177) in Prionics – Check WESTERN (SOP 168);
    • LPTSE NVI kot Nacionalni referenčni laboratorij za TSE (NRL za TSE) opravlja potrditvene metode za diagnostiko BSE in drugih živalskih TSE ter diskriminatorne teste za razlikovanje BSE in TSE pri drobnici; s tem laboratorijem za potrebe NRL za TSE sodeluje tudi Laboratorij za molekularno genetiko, v katerem opravljajo genotipizacijo gena prionskega proteina (PrP); vse metode, ki se uporabljajo za diagnostiko BSE in TSE se izvajajo v skladu z evropskimi predpisi (Uredba ES 999/2001, Manual of Diagnostic Tests and Vaccines for Terrestrial Animals O.I.E.); metode so validirane in akreditirane, usposobljenost laboratorija se preverja s sodelovanjem v medlaboratorijskih kontrolah, ki jih izvaja Referenčni laboratorij Evropske skupnosti za TSE (EURL TSE, Weybridge, UK) ter z notranjimi in zunanjimi presojami;
    • patohistološko diagnostiko nekaterih parazitarnih bolezni školjk (marteilioze in bonamioze);
    • razvojno delo za potrebe države (npr. validacijo in uvajanje novih diagnostičnih metod, epidemiološke analize na podlagi opravljenih preiskav);
    • sodelovanje pri pripravi pravilnikov in načrtov ukrepov za eventualne izbruhe posebno nevarnih kužnih bolezni ter drugih strokovnih dokumentov za potrebe države.

     

    Strokovna dejavnost Enote za sodno in upravno veterinarstvo, epidemiologijo in ekonomiko IPSUV obsega:

    • izdelavo epidemioloških študij in ocen tveganja v veterinarstvu;
    • izdelavo izvedeniških mnenj v veterinarstvu;
    • študije zakonodaje s področja veterinarstva in sorodnih področij ter in pripravo predlogov za zakonodajo teh področij;
    • forenzično presojo bolezni živali;
    • razvoj različnih analitskih metod za določanje preostankov zdravil v okolju (metabolitov in razgradnih produktov);
    • študije razgradnje preostankov učinkovin za uporabo v veterinarski medicini v iztrebkih zdravljenih živali in v okolju;
    • ekotoksikološke študije na testnih organizmih, živečih v tleh;
    • oceno vplivov preostankov krmnih dodatkov na okolje;
    • priprave ocene tveganja za okolje pri uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini v skladu z dokumenti Evropske agencije za zdravila
    • razvoj in validacijo analitskih metod za spremljanje organskih onesnažil v bioloških vzorcih in vzorcih iz okolja, vključno z vzorci živil živalskega izvora;
    • razvoj analitskih metod za namen veterinarske forenzične toksikologije.

     

    Več informacij o preiskavah, ki se opravljajo na IPSUV lahko dobite po telefonu na številki 01 47 79 155.

    Več informacij o preiskavah s področja patologije, ki se opravljajo v Laboratoriju za patologijo in TSE NVI (LPTSE NVI) lahko dobite po telefonu na številki  01 47 79 153

    ali po elektronski pošti polona.juntes@vf.uni-lj.si

    Več informacij o preiskavah s področja patologije, ki jih opravljajo na enotah NVI in na drugih inštitutih VF lahko dobite po telefonu na kontaktnih telefonskih številkah, ki so napisane pri posamezni enoti.