Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele


Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana

tel.: +386 (0)1 47 79 155

fax.: +386 (0)1 28 34 091


  • Zaposleni

    doc. dr. Mitja Gombač, dr. vet. med., predstojnik in učitelj Tel. 01 47 79 149, 01 47 79 155; E-mail: mitja.gombac@vf.uni-lj.si
    prof. dr. Gorazd Vengušt, dr. vet. med., namestnik predstojnika in učitelj Tel. 01 4779 196, 01 4779 351; E-mail: gorazd.vengust@vf.uni-lj.si
    doc. dr. Tanja Švara, dr. vet. med., dr. vet. med., namestnica predstojnika in asistentka Tel. 01 47 79 152; 01 47 79 155; E-mail: tanja.svara@vf.uni-lj.si
    znan. svet. dr. Vesna Cerkvenik Flajs, univ. dipl. kem., namestnica predstojnika Tel. 01 47 79 851, 01 47 79 155; E-mail: vesna.cerkvenik.flajs@vf.uni-lj.si
    red. prof. dr. Vlasta Jenčič, dr. vet. med., učiteljica Tel. 01 47 79 145, 01 47 79 351; E-mail:vlasta.jencic@vf.uni-lj.si
    red. prof. dr. Polona Juntes, dr. vet. med., učiteljica Tel. 01 47 79 153, 01 47 79 155; E-mail: polona.juntes@vf.uni-lj.si mobilni tel. 040 398 311
    doc. dr. Diana Žele, dr. vet. med. Tel. 01 47 79 847, 01 47 79 351; E-mail: diana.zele@vf.uni-lj.si
    asist. dr. Metka Pislak Ocepek, dr. vet. med. Tel. 01 4779 144; E-mail: metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si
    asist. Tamara Dolenšek, dr. vet. med., asistentka 01 47 79 150; 01 47 79 155; E-mail: tamara.dolensek@vf.uni-lj.si
    Martina Škof, dr. vet. med. Tel. 01 47 79 371; E-mail:martina.skof@vf.uni-lj.si
    Benjamin Cerk, vet. teh. Tel. 01 47 79 156, 01 47 79 155; E-mail: benjamin.cerk@vf.uni-lj.si
    Gregor Andrej Frelih, vet. teh. Tel. 01 47 79 351; E-mail: gregor.frelih@vf.uni-lj.si
    Stanka Galuf, vet. teh., dipl. ekon. Tel. 01 47 79 155, 01 47 79 155; E-mail: stanka.galuf@vf.uni-lj.si
    Vilma Lindner, vet. teh. Tel. 01 47 79 360, 01 47 79 155; E-mail: vilma.lindner@vf.uni-lj.si
    Irena Mubi, vet. teh. Tel. 01 47 79 360, 01 47 79 155; E-mail: irena.mubi@vf.uni-lj.si
    Jurij Omahen, vet. teh. Tel. 01 47 79 156, 01 47 79 155; E-mail: jurij.omahen@vf.uni-lj.si
    Zunanji sodelavci  
    red. prof. dr. Milan Pogačnik, dr. vet. med., učitelj Tel. 01 47 79 148, 01 47 79 155; E-mail: milan.pogacnik@vf.uni-lj.si mobilni tel. 041 613 611
    red. prof. dr. Emil Erjavec Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

  • Dejavnost enote

    V okviru Inštituta za patologijo, divjad, ribe in čebele (IPDRČ) delujeta Enota za patologijo ter sodno in upravno veterinarstvo in Enota za zdravstveno varstvo in gojitev divjadi, čebel in akvakultur.

    Delo Enote za patologijo ter sodno in upravno veterinarstvo opravljamo v treh laboratorijih: Laboratoriju za patoanatomsko diagnostiko in patohistologijo, Laboratoriju za forenzično toksikologijo in ekotoksikologijo ter Laboratoriju za TSE.

    Delo Enote za zdravstveno varstvo in gojitev divjadi, čebel in akvakultur opravljamo v Laboratoriju za zdravstveno varstvo rib ter Laboratoriju za zdravstveno varstvo čebel. Delo na terenu pokriva zdravstveno varstvo prostoživeče in gojene divjadi.

    IPDRČ opravlja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, strokovno operativno in razvojno dejavnost s področja patologije, epidemiologije, veterinarske ekonomike, sodnega in upravnega veterinarstva ter forenzične toksikologije in ekotoksikologije.

    Na strokovno operativnem področju, poleg drugega strokovnega dela, opravljamo dejavnosti Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), kjer smo odgovorni za Nacionalni referenčni laboratorij za prenosljive spongiformne encefalopatije (TSE), Nacionalni referenčni laboratorij za bolezni školjk, Nacionalni referenčni laboratorij za bolezni rakov, Nacionalni referenčni laboratorij za bolezni rib in Nacionalni referenčni laboratorij za čebele. V okviru NVI opravljamo strokovno operatovno delo na terenu z namenom zagotavljanja zdravstvenega varstva prostoživečih živali, rib in čebel.

     

  • Izobraževanje

    Dodiplomski študij – Enoviti magistrski študijski program druge stopnje veterinarstvo

    1.1. Patologija

    Nosilka predmeta: red. prof. dr. Polona Juntes

    Sodelavki: asist. Tamara Dolenšek, doc. dr. Tanja Švara

    Splošna patologija: Pri splošni patologiji študenti spoznajo osnovne patološke procese (notranji in zunanji škodljivi dejavniki, ultrastrukturne spremembe, regresivne spremembe, progresivne procese, cirkulatorne motnje, vnetja, novotvorbe, motnje v razvoju – teratologijo, osnove imunopatologije).

    Specialna patologija: Pri specialni patologiji spoznavajo pogostejše patološke spremembe v posameznih organskih sistemih pri posameznih živalskih vrstah. Pomemben del tega predmeta je praktično delo v secirnici (raztelesbe) in mikroskopiranje (patohistologija).

     

    1. 2. Bolezni, zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali

    Nosilec predmeta: prof. dr. Gorazd Vengušt,

    Sodelavka: doc. dr. Diana Žele

    Novejše raziskave v zadnjem desetletju na področju živalske favne in bolezni prostoživečih živali po svetu in v Sloveniji so pokazale povečano pomembnost bolezni omenjenih živali, še posebej zaradi velikega vpliva na zdravje ljudi, kmetijsko proizvodnjo, denarna sredstva vezana prostoživeče živali in ohranitev živalskih vrst. Kljub temu, da narašča pojavnost bolezni pri prostoživečih živalih ter vse večjemu številu bolezni, ki se iz prostoživečih živali prenašajo na ljudi pa ostaja področje še vedno slabo raziskano. Prostoživeče živali predstavljajo pomemben faktor pri prenašanju povzročiteljev bolezni na druge prostoživeče in domače živali ter na človeka. Prav zaradi tega je pomembno da študent pridobi znanja iz opisanega področja ter se seznani z biodiverziteto živalskih vrst v Sloveniji ter zdravstveno problematiko, ki se pojavlja na terenu.

    V okviru predmeta se študent seznani z različnimi vrstami prostoživečih živali značilnih za Slovenijo, kužnimi bolezni, patologijo, zdravstveno problematiko divjih živali, posebnostmi in razlikami med divjimi in domačimi živalmi, z vzroki nastanka bolezni in njihovo vlogo v odprti naravi ter preventivnimi ukrepi, ki bazirajo na ekoloških zakonitostih.

     

    1. 3. Bolezni in higiena gojitve rib in čebel

    Nosilka predmeta: red. prof. dr. Vlasta Jenčič

    Predmet obsega anatomijo in fiziologijo rib in čebel, biologijo čebelje družine, osnove čebelarstva in vzreje rib ter bolezni in zdravstveno varstvo rib in čebel. Predavanja obsegajo osnove patofiziologije in imunologije rib in čebelje družine, kužne in nekužne bolezni ter nepravilnosti v razvoju. Poudarek je na epizootiologiji intenzivnih rej na prostem in preprečevanju bolezni. V praktičnem delu predmet obravnava anatomijo rib in čebel ter osnove diagnostike. Terenski pouk pa daje vpogled v rejo rib in čebelarjenje, v selekcijo, razmnoževanje ter načine zdravljenja in preprečevanja bolezni.

    Diplomanti so usposobljeni za samostojno strokovno delo v državnih veterinarskih ustanovah ter drugih znanstvenih in/ali strokovnih organizacijah kot so svetovalne službe za področje patologije rib in/ali čebelje družine. Znanje patologije ter klinične in laboratorijske diagnostike ribjih in čebeljih bolezni zagotavlja uspešno ugotavljanje, zdravljenje in izvajanje preventivnih ukrepov. V ribogojnici (ah) na vodotoku ali v čebelnjaku (ih) na določenem geografskem področju je treba v okviru veljavne zakonodaje rešiti določeno epizootiološko situacijo oziroma določiti zdravstveni status.

     

    1.4. Upravno in sodno veterinarstvo

    Nosilec predmeta: doc. dr. Mitja Gombač

    Upravno veterinarstvo: Seznanjanje študentov z organizacijo veterinarske stroke v EU in Sloveniji in o pomenu in razvoju veterinarstva v družbi, s sistemi preprečevanja pojava, zatiranja in izkoreninjenja živalskih kužnih bolezni, z zakonodajo o varstvu živali in epidemiološkimi načini obdelave živalskih kužnih bolezni.

    Sodno veterinarstvo: Na področju sodnega veterinarstva se študenti seznanijo z vsebino zakona o obligacijskih razmerjih, kazenskim zakonikom, zakonom o prekrških, jamstvom, pogodbo, odgovornostjo in forenzično presojo posameznih živalskih kužnih in nekužnih bolezni ter z osnovnimi vprašanji veterinarske etike in deontologije.

     

    1.5. Ekonomika veterinarske dejavnosti

    Nosilec predmeta: red. prof. dr. Emil Erjavec

    Namen predmeta je seznanjanje z vlogo in nalogami veterinarske dejavnosti v gospodarstvu ter z načeli sodobne sestave veterinarske službe in veterinarske prakse, spoznavanje delovanja ekonomskih zakonitosti na področju veterinarstva, seznanjanje s teorijo proizvodnje, makro in mikro ekonomskimi vidiki zdravstvenega varstva živali in ljudi; seznanjanje z metodami ocene škod, ki so posledica bolezni živali in s sodobnimi epidemiološkimi in ekonomskimi metodami načrtovanja zdravstvenega varstva živali ter metodami ekonomske upravičenosti teh programov.

     

    1.6. Gojitev in zdravstveno varstvo divjadi in divjih živali v ograjenih prostorih (izbirni predmet)

    Nosilec predmeta: prof. dr. Gorazd Vengušt

    Sodelavka: doc. dr. Diana Žele

    Jelenjad je ena najbolj razširjenih farmskih vrst živali na svetu, kot tudi v Sloveniji. V Sloveniji je približno 500 obor v katerih gojijo približno 5000 živali, večinoma navadnega jelena in damjeka. V oborah lahko najdemo še divjega prašiča, poljskega zajca, muflona, etc. Pri intenzivni reji v oborah se življenjski pogoji razlikujejo od tistih v naravnem okolju in živali reagirajo na zunanje dražljaje bolj prestrašeno in temperamentno. Prav zaradi tega je podvrženost stresu večja, posledično pa tudi dovzetnost za različne bolezni. Iz literature je razvidno, da se v obori pojavljajo vse bolezni, ki jih poznamo v naravi. Povzročitelji bolezni se lahko prenašajo v sami čredi, med različnimi čredami istih ali drugih vrst živali ter na človeka. Prav zaradi slednjega je poznavanje upravljanja obore, tehnologije reje, predpisov ter veterinarske oskrbe v obori ključnega pomena. V okviru predmeta se študent seznani z različnimi tipi obor z različnimi vrstami živali, zdravstveno problematiko in oskrbo, tehnologijo reje ter metodami fiksacije živali.

    1.7. Čebelja družina in njene bolezni (izbirni predmet)

    Nosilka predmeta: red. prof. dr. Vlasta Jenčič

    Pri obveznem predmetu pridobljeno znanje biologije in fiziologije čebelje družine ter njenih bolezni bo nadgrajeno. Diplomanti bodo imeli poglobljeno znanje iz biologije in fiziologije čebelje družine, njenih bolezni in zastrupitev. Poznali bodo vlogo čebelje družine v prehranski verigi in bodo seznanjeni s specialnimi tehnologijami čebelarjenja, zlasti še vzrejo matic in tveganji za bolezni. Svoje nadgrajeno znanje na tem področju bodo uporabljali ne le v veterinarskih ustanovah ter drugih znanstvenih in/ali strokovnih organizacijah, pač pa tudi za neposredno delo s čebelarji, predvsem spodbujanja in izobraževanja v smislu ohranjanja in širjenja čebelarske tradicije v kontekstu ohranjanja avtohtone čebele in njenega širšega poslanstva v prehranski verigi ter pridobivanja kakovostnih in zdravih matic ter neoporečnih čebeljih pridelkov za prehrano ljudi.

    1. 8. Zdravstveno varstvo v akvakulturah (izbirni predmet)

    Nosilka predmeta: red. prof. dr. Vlasta Jenčič

    Pri obveznem predmetu pridobljeno znanje iz anatomije in fiziologije ter bolezni rib bo nadgrajeno in poglobljeno. Poleg sladkovodnih in morskih rib bo predmet obravnaval tudi školjke in rake. Diplomanti bodo imeli poglobljeno znanje iz biologije in fiziologije rib, školjk in rakov, ter njihovih bolezni. Poznali bodo tudi osnove njihovih vzrej in tveganja za vnos in izbruh bolezni. Osvojili bodo doktrino zdravljenja bolezni vodnih živali ter predvsem postopke za preprečevanje in zatiranje bolezni pri intenzivnih jatah na prostem. Svoje nadgrajeno znanje na tem področju bodo uporabljali ne le v veterinarskih ustanovah ter drugih znanstvenih in/ali strokovnih organizacijah, pač pa tudi za neposredno delo z ribogojci ter ribiči ter njihovemu spodbujanju k izboljševanju in intenziviranjem vzreje, saj Slovenija nudi zato še veliko možnosti in tudi k spodbujanju zaščite vodnih živali iz naravovarstvenega vidika.

     

    1.9. Patomorfološki praktikum (izbirni predmet)

    Nosilka predmeta: doc. dr. Tanja Švara

    Sodelavca: doc. dr. Mitja Gombač, asist. Tamara Dolenšek

    Pri predmetu študentje pridobijo dodatna praktična znanja iz patologije, ki so nadgradnja splošni in specialni patologiji na področju diagnosticiranja organskih in kužnih bolezni pri različnih živalskih vrstah. Praktično se seznanijo z uporabo zahtevnejših laboratorijskih diagnostičnih metod.

     

    1.10. Veterinarsko izvedenstvo (izbirni predmet)

    Nosilec predmeta: doc. dr. Mitja Gombač

    Zunanji sodelavec: red. prof. dr. Milan POGAČNIK

    Predmet veterinarsko izvedenstvo študente seznani z načinom in postopki obdelave zahtevnejših primerov iz sodne prakse, ki nastajajo zaradi škod, povzročenih po živalih na ljudeh, na stvareh in na drugih živalih, kakor tudi primere iz sodne prakse, ki obravnavajo kazniva dejanja ali prekrške, ki jih lahko stori veterinar pri svojem strokovnem delu. Obravnavali bodo tudi tiste sodne primere, pri katerih sodeluje veterinar kot izvedenec ali izvedena priča.

     

    Podiplomski študij

    2. 1. Univerzitetni podiplomski študij Biomedicina

    Učitelji inštituta sodelujejo pri izvajanju univerzitetnega podiplomskega študija Biomedicina pri naslednjih predmetih:

    2.1. 1. Temeljni predmeti

    Temeljni predmet Uravnavanje procesov pri zdravih in bolnih živalih (V-I-700), Modul 2 z naslovom Uravnavanje procesov pri živalih na osnovi diagnostičnih parametrov.

    Obravnava osnovne vzroke motenj in temeljne patofiziološke procese v organizmih, katerih poznavanje je osnova za razumevanje razvoja, postavitve klinične diagnoze in terapije različnih bolezni. Dopolnjuje in nadgrajuje vsebine drugih temeljnih predmetov in študentu omogoča, da s pridobljenim znanjem po morfoloških spremembah v organih, tkivih in celicah prepoznava nenormalno delovanje organizma ter mu daje znanje, ki prispeva k boljšemu razumevanju odzivanja organizma v bolezenskih procesih. Obravnava medsebojno povezovanje biokemijskih parametrov, ki vrednotijo delovanje jeter, ledvic, mišic, prebavil, nadalje vrednotenje metabolizma mineralov, elektrolitov ter ocenjevanje acido-baznega ravnotežja, spremembe procesov pri živalih, povezane z nevarnostjo prehranskega vnosa škodljivih snovi, zlasti patogenih mikroorganizmov, mikotoksinov, naravnih toksičnih snovi, zdravilnih dodatkov in radionuklidov ter njihovo uravnavanje.

    Izvajalci: Azra Pogačnik (nosilka), Marinka Drobnič-Košorok, Vojteh Cestnik, Robert Frangež, Gregor Majdič, Milka Vrecl, Nina Čebulj-Kadunc, Jelka Zabavnik Piano, Milan Pogačnik, Breda Jakovac Strajn, Polona Juntes, Anton Vengušt, Martina Klinkon.

    2. 1. 2. Izbirni predmeti

    V-3-778, Specialna veterinarska patologija

    Izvajalci: Polona Juntes – nosilka, Milan Pogačnik

     

    V-3-795, Veterinarska diagnostična citopatologija

    Izvajalci: Polona Juntes – nosilka, Martina Klinkon Ogrinec

     

    V-2-740, Živali v poskusu

    Izvajalci: Milan Pogačnik – nosilec

     

    V-3-792, Morfometrične analize celic in tkiv

    Izvajalci: Milka Vrecl – nosilka, Azra Pogačnik, Gregor Fazarinc, Robert Frangež, Polona Juntes, Jelka Zabavnik Piano

     

    V-3-790, Cito – in histokemija (analitska, encimska, imunska, in situ) Izvajalci: Gregor Fazarinc – nosilec, Azra Pogačnik, Polona Juntes, Milka Vrecl, Jelka Zabavnik Piano

     

    2. 2. Univerzitetni podiplomski študij Varstvo okolja

    Učitelj sodeluje pri izvajanju univerzitetnega podiplomskega študija Varstvo okolja pri izbirnem predmetu:

    3BVF.3, Živalske kužne bolezni in okolje

    Izvajalca: Milan Pogačnik, Peter Hostnik

     

    Permanentno in vseživljenjsko izobraževanje

    Delovna skupina za patologijo – Aktualna patologija v Republiki Sloveniji

    Vodja Delovne skupine: red. prof. dr. Polona Juntes

     

  • Raziskovalno delo

    Vpetost v programsko skupino

    Raziskovalci IPSUV so vključeni v programsko skupino (PS) P4-0092 (Zdravje živali, okolje in zdrava hrana, vodja znan. svet. dr. Matjaž Ocepek), sodelujemo pa tudi z raziskovalci druge programske skupine na VF (P4-0053 – Endokrini, imunski in encimski odzivi pri zdravih in bolnih živalih).

    V okviru PS P4-0092 smo nosilci ali pa sodelujemo pri več raziskovalnih nalogah:

    Programski sklop Zdravje živali (vodja sklopa: viš. zn. sod. dr. Ivan Toplak).

    IPDRČ je vključen v dveh raziskovalnih nalogah:

    • Ugotavljanje in preučevanje združb patogenov pri respiratornih

    obolenjih (nosilec prof. dr. Peter Hostnik, sodeluje prof. dr. Polona Juntes)

    • Ugotavljanje in preučevanje združb patogenov pri enteričnih obolenjih (nosilka dr. Danijela Rihtarič, sodeluje prof. dr. Polona Juntes)

    Programski sklop Okolje (vodja sklopa: znan. svet. dr. Vesna Cerkvenik Flajs).

    IPDRČ je vključen s štirimi raziskovalnimi nalogami:

    • Ugotavljanje okoljskega vpliva na zdravstveno stanje sladkovodnih in morskih školjk v Sloveniji (nosilec doc. dr. Mitja Gombač)

    • Pojavljanje sindroma testikularne disgeneze v povezavi z izpostavljenostjo hormonskim motilcem pri psih (nosilka doc. dr. Tanja Švara)

    • Sledenje bisfenolu A v ekosistemu (nosilka znan. svet. dr. Vesna Cerkvenik Flajs)

    • Incidenca in klinično-patološke značilnosti patoloških sprememb rodil pri kunčicah (nosilka doc. dr. Tanja Švara).

     

    Raziskovalni projekti

    2. 1. Projekti, pri katerih sodelujejo raziskovalci inštituta:

    • »Dejavniki bakterijskih in virusnih okužb klapavic (CRP)« (V4-1402). Nosilec projekta: prof. dr. Andrej Kirbiš. Trajanje: 1.7.2014 – 30.6.2016

    • »Projekt LIFE+ SloWolf (LIFE08 NAT / SLO 000244): Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji« Nosilka na VF: doc. dr. Diana Žele, sodelavec prof. dr. Gorazd Vengušt

    Cilj projekta je dolgoročno ohranjanje populacije volkov (Canis lupus), njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov v Sloveniji ter izboljšanje njihovega sobivanja z ljudmi. V okviru projekta smo spremljali zdravstveno stanje populacije v Sloveniji s pomočjo patoanatomske raztelesbe vseh mrtvih volkov (redni in ilegalni odstreli, povozi, drugi vzroki) parazitoloških, molekularnih, bakterioloških, viroloških, rentgenskih in drugih preiskav. Volkovi lahko trpijo zaradi različnih bolezni, ki so posledica njihovega načina življenja. Pogosto so izpostavljeni poškodbam, ki so posledica hierarhije znotraj tropa, plenilskega življenja kot tudi sobivanja s človekom. Glede na rezultate naših preiskav zdravstveno problematiko, ki se pojavlja pri volku v Sloveniji v grobem lahko razdelimo v pet skupin in sicer: zajedavske bolezni, bolezni kože, infekcijske bolezni, poškodbe in zoonoze. Pri vseh živalih smo potrdili različne stopnje infestacije z zajedavci. Do sedaj smo skupaj potrdili devet različnih vrst pljučnih, črevesnih in mišičnih zajedavcev. Občasno smo diagnosticirali hude spremembe kože. Med antropogenimi vzroki smrti smo poleg rednega in ilegalnega odstrela, kot najpogostejši vzrok zabeležili še poškodbe, ki so posledica trkov živali z vozili.

     

     slowolfRS_MZP

     

    • »LIFE DINALP BEAR (LIFE13 NAT/SI/000550): Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v Severnih Dinaridih in Alpah« Nosilka na VF: doc. dr. Diana Žele, sodelavec prof. dr. Gorazd Vengušt

    Cilj projekta je celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda (Ursus arctos) v Severnih Dinaridih in Alpah. V politično razdrobljenem območju Evrope je eden izmed glavnih ciljev ohranjanja in upravljanja z rjavim medvedom čezmejno sodelovanje in upravljanje na nivoju populacije. V okviru skupnega v LIFE + projekta se trudimo premagati državne meje med Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo in Italijo saj so konflikti med človekom in populacijami rjavega medveda v Evropi ena glavnih groženj ohranitvenemu statusu rjavega medveda. Na tem nivoju so potrebni ukrepi, ki obravnavajo sledeče izzive: nepoznavanje socialno-ekonomskega in okoljskega pomena rjavega medveda, neutemeljene ocene nevarnosti napada medveda, ki vodijo k nižji toleranci do medvedov in visoka smrtnost medvedov v prometu zaradi fragmentacije habitata medveda, ki je rezultat razširjanja prometne infrastrukture in urbanizacije. V sklopu projekta opravljamo razširjene parazitološke, serološke, molekularne in druge preiskave na vzorcih mrtvih in odlovljenih živali s pomočjo katerih, v sodelovanju s kolegi z različnih raziskovalnih področji doma in v tujini, ocenjujemo zdravstveno stanje v populaciji rjavega medveda.

      life_dinalp_bearRS_MZP

     

    2.2. Zaključeni projekti, pri katerih so bili nosilci ali so sodelovali raziskovalci inštituta (v zadnjih petih letih):

    • »Uporaba zdravil in pesticidov pri zdravstvenem varstvu živali z vidika varovanja okolja (CRP)« (V4-1105). Nosilka projekta: prof. dr. Silvestra Kobal. Trajanje: 1. 10. 2011 – 30. 9. 2014

    • Projekt »Novel technologies for surveillance of emerging and re-emerging infections of wildlife (WildTech). 7 FW, KBBE-2007-1-1-05, št.projekta 222633 (Vodja slovenske skupine: prof. dr. Polona Juntes). Trajanje projekta: 1.7.2009 – 30.6.2013

    • »Ugotavljanje povezave med bakterijo Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis pri živalih in Crohnovo boleznijo pri ljudeh (temeljni raziskovalni projekt)« (J4-0176 (C). Nosilec projekta: viš. zn. sod. dr. Matjaž Ocepek. Trajanje: 1. 2. 2008 – 30. 1. 2011

    • »Rezervoarji in vektorji, sistemi preprečevanja pojava in načini širjenja Coxiella burnetii pri živalih (CRP)«. Nosilec projekta: doc. dr. Gorazd Vengušt. Trajanje: 1. 9. 2008 – 31. 8. 2010.

    • »Vpliv sonaravne reje domačih in divjih živali na biodiverziteto kraškega travinja in izboljšanje rodovitnosti tal (CRP)«. Nosilec projekta: prof. dr. Marjan Kosec. Trajanje: 1. 9. 2008 – 31. 8. 2010.

    • »Invazivnost tujerodnih vrst potočnih rakov ter njihov vpliv na avtohtone vrste v Sloveniji«. Nosilec projekta prof. dr. Anton Brancelj (NIB). Trjanaje projekta 1.5.2009 – 30.4.2012.

    • »Čebelarjenje v AŽ panju in zagotavljanje kakovostnih in varnih pridelkov (CRP)«. Nosilec projekta prof. dr. Aleš Gregorc (KIS). Trajanje: 1.10.2012 – 30.9.2014.

    • »Ugotavljanje učinkovitosti zatiranja varoze pri čebelah v Sloveniji (CRP)«. Nosilec projekta prof. dr. Aleš Gregorc (KIS). Trajanje: 1.10.2010 – 30.9.2012.

    • »Epidemiološka raziskava virusnih okužb pri sladkovodnih ribah v Sloveniji (CRP)«. Nosilka projekta: prof. dr. Vlasta Jenčič. Trajanje 1.10.2010 – 30.9.2012.

     

     

  • Strokovno delo inštituta

    Enota za patologijo ter sodno in upravno veterinarstvo

    doc. dr. Mitja Gombač, dr. vet. med., vodja
    tel. 01 47 79 149, 01 47 79 155
    mitja.gombac@vf.uni-lj.si

     

    Laboratorij za patoanatomsko diagnostiko in patohistologijo
    doc. dr. Tanja Švara, dr. vet. med., vodja
    tel. 01 47 79 152, 01 47 79 155
    tanja.svara@vf.uni-lj.si

    Dejavnosti, ki jih izvajamo v Laboratoriju za patoanatomsko diagnostiko in patohistologijo

    • raztelesbe domačih, divjih, eksotičnih in laboratorijskih živali;

    • patoanatomski pregledi organov ali delov trupel;

    • izdelava parafinskih blokov;

    • izdelava parafinskih in zamrznjenih tkivnih rezin;

    • barvanja z različnimi barvilnimi metodami, npr. hematoksilin in eozin, PAS, toluidin, barvanja za dokaz lipidov, železa, bakra, barvanje po Gramu in drugimi;

    • patohistološke preiskave vzorcev tkiv in organov živali;

    • barvanja z različnimi histokemičnimi metodami, ki se uporabljajo v patohistologiji,

    • imunohistokemične preiskave na parafinskih in zamrznjenih tkivnih rezinah (npr. osnovni imunohistokemični označevalci za določanje izvora celic, tumorski označevalci, proliferacijski markerji, prioni, nekateri bakterijski in virusni povzročitelji kužnih bolezni itd.);

    • barvanje in pregled citoloških vzorcev – razmazov telesnih tekočin in bioptov tkiv,

    • sekundarne preiskave in mnenja na že izdelanih tkivnih rezinah in celičnih razmazih;

    • morfometrija (analiza slike) na nivoju svetlobne mikroskopije ali konfokalnega mikroskopa – v raziskovalne namene;

    • drugo diagnostično, razvojno, raziskovalno in strokovno delo za potrebe zunanjih naročnikov.

     

    Laboratorij za forenzično toksikologijo in ekotoksikologijo

    znan. svet. dr. Vesna Cerkvenik Flajs, univ. dipl. kem., vodja

    Tel. 01 47 79 841, 01 47 79 155;

    vesna.cerkvenik.flajs@vf.uni-lj.si

    Dejavnosti, ki jih izvajamo v Laboratoriju za forenzično toksikologijo in ekotoksikologijo:

    • izdelava epidemioloških študij in ocen tveganja v veterinarstvu;

    • izdelava izvedeniških mnenj v veterinarstvu;

    • študije zakonodaje s področja veterinarstva in sorodnih področij ter priprava predlogov za zakonodajo teh področij;

    • forenzična presoja bolezni živali;

    • razvoj različnih analitskih metod za določanje preostankov zdravil v okolju (metabolitov in razgradnih produktov) za potrebe izvedenstva;

    • forenzične študije razgradnje preostankov učinkovin za uporabo v veterinarski medicini v iztrebkih zdravljenih živali in v okolju;

    • uvedba analitike bisfenola A ter preučevanje njegove koncentracije, toksičnosti in učinkov v prehranski verigi in okolju;

    • ekotoksikološke študije na testnih organizmih, živečih v tleh;

    • ocena vplivov preostankov krmnih dodatkov na okolje;

    • priprava ocene tveganja za okolje pri uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini v skladu s smernicami Evropske agencije za zdravila;

    • razvoj analitskih metod za namen veterinarske forenzične toksikologije;

    • sodelovanje pri pripravi nacionalnih in evropskih dokumentov o živalih v poskusu.

     

    Laboratorij za patologijo in TSE

    izr. prof. dr. Polona JUNTES, dr. vet. med., vodja

    tel. 01 47 79 153, 01 47 79 155

    polona.juntes@vf.uni-lj.si

     

    Dejavnosti Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki jih opravlja Laboratorij za patologijo in TSE (LPTSE):

    • patomorfološke (patoanatomske, patohistološke) in nekatere histokemične in imunohistokemične diagnostične preiskave za ugotavljanje živalskih kužnih bolezni ter drugih bolezni živali;

    • patomorfološke in druge diagnostične preiskave možganov živali s kliničnimi nevrološkimi simptomi;

    • vzorčenje podaljšane hrbtenjače za hitre teste za diagnostiko prenosljivih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih, npr. za ugotavljanje BSE, praskavca, CWD, FSE;

    • hitre postmortalne preiskave na prenosljive spongiformne encefalopatije (TSE) pri govedu, drobnici in drugih živalskih vrstah s hitrimi postmortalnimi testi – metode Prionics – Check WESTERN (SOP 168), Enfer TSE (SOP 200) in Idexx HerdChek (SOP 177);

    • LPTSE kot Nacionalni referenčni laboratorij za TSE (NRL za TSE) opravlja potrditvene metode za diagnostiko BSE in drugih živalskih TSE ter diskriminatorne teste za razlikovanje BSE in TSE pri drobnici; s tem laboratorijem za potrebe NRL za TSE sodeluje tudi Laboratorij za molekularno genetiko, v katerem opravljajo genotipizacijo gena prionskega proteina (PrP); vse metode, ki se uporabljajo za diagnostiko BSE in TSE se izvajajo v skladu z evropskimi predpisi (Uredba ES 999/2001, Manual of Diagnostic Tests and Vaccines for Terrestrial Animals O.I.E.); metode so validirane in akreditirane, usposobljenost laboratorija se preverja s sodelovanjem v medlaboratorijskih kontrolah, ki jih izvaja Referenčni laboratorij Evropske skupnosti za TSE (EURL TSE, Weybridge, UK) ter z notranjimi in zunanjimi presojami;

    • patohistološko diagnostiko nekaterih parazitarnih bolezni školjk (marteilioze in bonamioze);

    • razvojno delo za potrebe države (npr. validacijo in uvajanje novih diagnostičnih metod, epidemiološke analize na podlagi opravljenih preiskav);

    • sodelovanje pri pripravi pravilnikov in načrtov ukrepov za eventualne izbruhe posebno nevarnih kužnih bolezni ter drugih strokovnih dokumentov za potrebe države.

     

    Enota za zdravstveno varstvo in gojitev divjadi, čebel in akvakultur

    prof. dr. Gorazd Vengušt, dr. vet. med., vodja
    tel. 01 4779 196
    gorazd.vengust@vf.uni-lj.si

    Laboratorij za zdravstveno varstvo rib

    red. prof. dr. Vlasta Jenčič, dr. vet. med., vodja

    tel. 01 47 79 145, 01 47 79 351

    vlasta.jencic@vf.uni-lj.si

     

     

    Dejavnosti Laboratorija za zdravstveno varstvo rib:

     

    • raztelesba rib, školjk in rakov;

    • mikroskopske preiskave tkiv rib, školjk in rakov: nativni in barvani razmazi;

    • izdelava mnenj in poročil na osnovi laboratorijskih preiskav vodnih živali v drugih laboratorijih;

    • drugo diagnostično, razvojno, raziskovalno in strokovno delo v zato opremljenem vodnem laboratoriju za delo z živimi ribami.

     

     

    Laboratorij za zdravstveno varstvo čebel

    dr. Metka PISLAK OCEPEK, dr. vet. med., vodja

    tel. 01 4779 144

    metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si

    Dejavnosti Laboratorija za zdravstveno varstvo čebel:

    • izvajanje diagnostičnih preiskav vzorcev na nosemavost, pršičavost, varozo in hudo gnilobo čebelje zalege ter uvajanje izboljšav v diagnostiki in opremljenosti laboratorija;

    • izvajanje celovitega terenskega zdravstvenega varstva čebel na področju osrednjeslovenske regije na osnovi koncesijske pogodbe NVI, vključno z izdajo zdravil za čebele;

    • izvajanje preiskav na malega panjskega hrošča v izbranih čebelarstvih na terenu ter predpisane preiskave v vzrejališčih čebeljih matic v okviru odredbe;

    • izobraževanje čebelarjev in strokovno svetovanje;

    • koordinacija dela delovne skupine veterinarjev za zdravstveno varstvo čebel na vseh enotah NVI;

    • povezovanje z rejskimi, strokovnimi, znanstveno- raziskovalnimi in drugimi organizacijami na področju čebelarstva;

    • izvajanje ukrepov na osnovi ‘Uredbe o izvajanju ukrepov na področju čebelarstva’, ki jo financira deloma EU in deloma proračun RS: ‘Tehnična pomoč čebelarjem’ z izobraževanjem čebelarjev s področja zdravstvenega varstva čebel, ‘Nadzor nad varozo’ in ‘Aplikativne raziskave’ z nalogo ‘Vpliv mikroklimatskih pogojev v panju in okolici na zatiranje varoj v povezavi z zdravstvenim stanjem čebel’;

    • sodelovanje v več delovnih skupinah in v Svetu za čebelarstvo v okviru MKGP;

    • izvajanje dejavnosti NRL za čebele, ki pokriva vso zdravstveno problematiko čebel;

    • v okviru NRL razvijamo in uvajamo sodobne diagnostične metode, kot so metoda PCR za ugotavljanje spor povzročitelja hude in pohlevne gnilobe, nosemavosti, virusnih povzročiteljev bolezni in malega panjskega hrošča;

    • spremljamo širjenje novih bolezni in škodljivcev čebel, kot so tropileloza, mali panjski hrošč in azijski sršen, za katere smo tudi usposobljeni za prepoznavanje in diagnostiko.

    Dejavnosti, ki jih izvajamo na Enoti za zdravstveno varstvo in gojitev divjadi, čebel in akvakultur:

    • sodelovanje z različnimi inštitucijami pri izkoreninjanju stekline pri lisicah;

    • izvajanje in sodelovanje pri izvajanju monitoringa na prisotnost protiteles proti povzročitelju klasične prašičje kuge (KPK), Afriške prašičje kuge (APK) in stekline;

    • izvajanje in sodelovanje pri izvajanju monitoringa na prisotnost povzročiteljev tuberkuloze (TBC);

    • sodelovanje pri programu zaščite domačih pašnih živali pred predatorji;

    • genotipizacija in ugotavljanje različnih patogenih povzročiteljev pri različnih vrstah divjih živali (divji prašič, jelenjad, volk,…);

    • izvajanje zdravstvenega varstva živali v oborah;

    • sodelovanje z rejci divjadi ter združenjem rejcev jelenjadi in drugih divjih živali;

    • sodelovanje z Lovsko zvezo Slovenije, Zavodom za gozdove, Oddelkom za biologijo na Biotehnični fakulteti, Medicinsko fakulteto, Zavodom za varovanje zdravja;

    • sodelovanje pri izobraževanju lovcev ter lovskih čuvajev;

    • izobraževanje študentov na Biotehnični fakulteti – Oddelek za gozdarstvo;

    • sodelovanje z Zavodom za ribištvo Slovenije ter Ribiško zvezo Slovenije;

    • sodelovanje s Čebelarsko zvezo Slovenije;

    • različne dejavnosti v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta;

    • koordinacija Nacionalnega referenčnega laboratorija (NRL) za bolezni rib, NRL za bolezni školjk in NRL za bolezni rakov;

    • sodelovanje s tujimi inštitucijami preko različnih projektov (LIFE, bilateralni projekti, Interreg,..);

    • sodelovanje z Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za okolje in prostor.

  • Oprema na IPDRČ

    Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele razpolaga z naslednjo večjo opremo:

    Tekočinski kromatograf visoke ločljivosti (HPLC) s fluorescenčnim detektorjem in DAD (diode array detector), Varian model Prostar 363, Prostar 330 (sofinancirano s sredstvi ARRS za sofinanciranje raziskovalne opreme)

    S tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti sklopljeno z DAD ali fluorescenčnim detektorjem je omogočena uporaba pri določanju ostankov zdravil, pesticidov, antioksidantov in drugih organskih spojin v okolju, bioloških in forenzičnih vzorcih.

    Plinski kromatograf GC Agilent Technologies 6890N z NPD detektorjem za analitiko ostankov zdravil, pesticidov in drugih organskih spojin v okolju, bioloških in forenzičnih vzorcih.

    Aparatura Excelsior ES (Termo Scientific- Shandon) se uporablja za rutinsko avtomatsko prepajanje tkiv s parafinom.

    Aparatura Thermo Scientific, Micron EC 350-1 in 350-2 (Shandon) je kombinirana aparatura za rutinsko zalivanje tkiv v parafinske bloke.

    Drsna mikrotoma SM 2000 R (Leica) in rotacijski mikrotom RM 2155 (Leica) se uporabljajo za rezanje parafinskih tkivnih rezin.

    Aparatura Varistain 24-3 (Shandon) se uporablja za avtomatsko barvanje tkivnih rezin s hematoksilinom in eozinom (HE).

    Aparatura Autosharp 5 (Shandon) se uporablja za brušenje mikrotomskih in kriostatskih nožev.

    Dako Autostainer (Dako) se uporablja za avtomatsko imunohistokemično barvanje.

    Laboratorij za morfometrijo je opremljen z mikroskopom Microphot FXA (Nikon), digitalno kamero DS-U2 (Nikon) in računalniškim programom NIS-Elements BR (Nikon). Oprema omogoča zajem in shranjevanje slik ter različne osnovne analize, kot so npr. merjenje dolžin, obsegov, površin, štetje…

    Počasna žaga Buehler Isomet 1000 za žaganje trdih materialov (npr. zobovja, kosti,….).

    Vodni laboratorij za delo z živimi ribami s pretočnimi akvariji napajanimi z vodovodno deklorinirano vodo.

    Millmix 20 (Tehtnica) je aparatura za hitro in popolno drobljenje vzorcev tkiv in mikroorganizmov.

    Čebelnjak z 10 AŽ panji za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela.